DISLEKSIJA, OT(R)OK SKRITIH ZAKLADOV

GOVORCI IN SODELUJOČI

Prof. dr. Ana Krajnc, Inštitut za disleksijo

»Če se otrok ne more učiti, kot ga poučujemo, spremenimo način poučevanja, ne otroka!«

Ana, psihologinja in andragoginja, je svoje karierno pot posvetila izobraževanju odraslih in zaznamovala področje izobraževanja odraslih v Sloveniji in tujini. Zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani je lansko leto prejela državno priznanje Red za zasluge Republike Slovenije in največje mednarodno priznanje na Ohio University – sprejem v Dvorano slavnih s področja izobraževanja odraslih. Je soustanoviteljica in predsednica Univerze za tretje življenjsko obdobje in Inštituta za disleksijo. Išče in odkriva, »kaj človek zmore«, v čem je najboljši, in ne, »česa ne zmore«. Poudarja, da če otroka učimo z zanj neuspešno metodo, zamenjajmo metodo in ne spreminjajmo otroka.

Za disleksijo pravi, da je prednost. Današnji čas, 21. stoletje, zahteva lastnosti, ki jih imajo osebe z disleksijo: ustvarjalnost, samoiniciativnost, inovativnost, strateške funkcije za uresničevanje novih rešitev, doseganje ciljev, povzročanje sprememb in prilagajanje spremembam, likovno izražanje, empatičnost … Nova civilizacija, v katero prehajamo z novo tehnologijo, je pisana na kožo osebam z disleksijo. NASA išče osebe z disleksijo. Zaposlila jih je že cel oddelek, saj jim odkrivajo rešitve za najtežje situacije pri osvajanju vesolja.

Osebe z disleksijo niso več odrinjene, pridobivajo pomemben, nov družbeni položaj. Pustite otroka, da se uči na svoj način in kmalu bo vse znal. Področjem, za katera čuti, da ni talentiran, se bo izognil. Nihče ni sposoben vsega.

Dr. Dušana Findeisen, Inštitut za disleksijo

“Disleksijo dojemam včasih kot težavo, s katero se spoprijemam na svoje načine, najpogosteje pa kot dar, ki me je naredil vedoželjno in izjemno ustvarjalno, morda tudi občutljivejšo. Dar, ki ga moram uporabljati, braniti, negovati, z njim narediti, kar drugi, linearno misleči, morebiti ne zmorejo.”

Dušana Findeisen  vodi Inštitut za raziskovanje in razvoj izobraževanja pri SUTŽO.

Z vprašanjem disleksije se ukvarja že od leta 1996, vse od svojih prvih objav v Andragoških spoznanjih (Kdo se boji disleksije), kjer tudi prvič piše o disleksiji, v javnosti objavi svojo lastno zgodbo osebe z disleksijo.

Z njenim mentorstvom nastane diplomsko delo Simone Hodnik Pričevanja odraslih dislektikov. Sodelovala je v projektih FORWARD in FORWARD TRAINER. Na svojih študijskih potovanjih je naletela na delo Reading By The Colours (slov. Brati v barvah), kar je med drugim dopolnilno spodbudilo razmislek o skotopičnem sindromu na Inštitutu za disleksijo pri SUTŽO.

Je so-avtorica prvega priročnika za vzgojo univerzitetnih učiteljev za prepoznavanje tega pojava. So-organizirala je konferenco na temo disleksije odraslih v Ljubljani. Ukvarja se tudi s funkcionalno pismenostjo, še nedavno tudi v evropskem projektu LearnersMot. V projektu 4elementi so ji zaupali so-oblikovanje e-knjig z lekcijami iz angleškega jezika za osebe z disleksijo.

Dr. Vesna Radonjić Miholič, Inštitut za disleksijo

»Ko mi črke nagajajo, potrebujem mnogo napora, da se z njimi spopadem. Občasne poraze pa sprejemam kot igro. Včasih se moram res nasmejati.«

Vesna je doktorica klinične psihologije. S svojim delom pomaga ljudem, ki zaradi bolezni, poškodbe ali prirojenih okvar potrebujejo pomoč pri razvijanju lastnih poti za uresničevanje svojih sposobnosti in aktivnem vključevanju v okolje, s čimer so dosegajo višjo kakovost življenja.

Je strokovna sodelavka Inštituta za disleksijo in izvajalka testiranj za disleksijo. Posameznike spodbuja k prepoznavanju njihovih posebnosti, ki naj postanejo izziv in ne ovira za doseganje življenjskih ciljev.

Mag. Marija Velikonja, Inštitut za disleksijo

»Poiščimo področja, ki našega otroka najbolj zanimajo in veselijo, spodbujajmo ga pri tem in otrok bo sam našel najkrajšo pot do znanja.«

Marija je svojo karierno pot začela kot učiteljica in je to vlogo ohranila tudi kasneje, ko se je na Zavodu za šolstvo in Andragoškem centru Slovenije ukvarjala z izobraževanjem odraslih, tudi učiteljev, in še kasneje z izobraževanjem ravnateljev šol in učiteljev, ki so poučevali odrasle.

Uživala je ob branju, raziskovanju in učenju, novo znanje pa nato prenašala na druge. Na Inštitutu za disleksijo pri Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje se srečuje s starši otrok z disleksijo. Pozna njihove stiske in dvome, saj je pred leti kot babica doživljala »prenovo« svoje vnukinje z disleksijo »iz grde račke v belega laboda«. Na Inštitutu za disleksijo pomaga pri organizaciji predavanj in srečanj s starši in drugimi, da skupaj iščejo poti in načine, kako iz »izgubljenih otrok« z disleksijo oblikovati samozavestne mlade osebnosti.

Ema Perme, PER-ME-UM

„Življenje z disleksijo je pestro in običajno, lahko je tudi nadpovprečno. Poslušanje naših zaznav in čutil pa igra pomembno vlogo.“

Ema je po izobrazbi pedagoginja, po duši andragoginja s skoraj 30-letnimi izkušnjami v praksi, razvoju in sistemu izobraževanja odraslih v Sloveniji. Deluje tudi v mednarodnem prostoru, kjer spoznava tuje prakse izobraževanja odraslih in jih z zavedanjem ter poznavanjem domačega prostora, skupaj s kolegi, vnaša v naše kulturno okolje.

Vse svoje življenje živi z disleksijo in verjemite ji, da je prav pestro in zanimivo. V prostem času ima rada gibanje, še posebej kolo je v zadnjem desetletju njen zvesti spremljevalec na krajših in daljših kolesarskih podvigih v Sloveniji in preko njenih meja.

Več o njenem delu lahko najdete na Googlu, če vtipkate Ema Perme.

Nastja Mulej, UMNA

»Vsi drugačni, vsi enakopravni. Vsak od nas se razlikuje od drugega in ravno zato se čudovito dopolnjujemo!«

Nastja je univ. dipl. ekon., univ. dipl. soc., mag. kom. in se že 20 let ukvarja s spodbujanjem, učenjem in urjenjem ljudi, da bi razmišljali bolj namerno, bolj kreativno, bolj sodelovalno in bolj osredotočeno. Večinoma deluje v podjetjih, kjer zaposlene uči, uri in moderira pri kreativnosti in inovativnosti, sodelovanju in vodenju, optimiziranju in produktivnosti.

Zadnjih 10 let k temu spodbuja tudi otroke. Pri tem si pomaga s programom CoRT, ki ga je razvil dr. Edward de Bono kot šestletni model v 60-ih lekcijah za širino, organizacijo, interakcijo in kreativnost pri razmišljanju, ter s knjigo Naučite svojega otroka razmišljati, ki jo je prevedla in izdala leta 2014. Je tudi mama dveh otrok, nemirne trinajstletnice in enajstletnika z disleksijo, zato ji naučeno kar precej pomaga pri boljšem domačem sodelovanju.

Kot svoj prispevek k bolj tolerantni in inovativni družbi blagostanja za vse, organizira predavanja v okviru Cikla in Maratonov pozitivne psihologije v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici.

Saša Bem, Family Lab

»Branje mi danes v šoli ni šlo. Misli so mi uhajale k načrtu za ptičjo hišico, ki jo bova postavila z dedkom tako, da je ne bodo dosegle pretkane sosedove mačke.«

Saša je po izobrazbi diplomirana ekonomistka in idejna vodja Community house Old School Villa, kjer skupaj s hčerama razvija hišo dobrega počutja in osebne rasti. Je certificirana vodja Familylabovih seminarjev.

Znanja iz nenasilne komunikacije, teorije izbire in drugih alternativnih izobraževanj združuje z vrednotami Familylaba, jih živi v lastnem življenju ter predaja širšemu družbenemu krogu, saj vodi starševske večere, inspirativne seminarje, svetovanja na Familylabovi brezplačni svetovalni liniji in v Familylabovem klubu staršev.

Gregor Usenik, Aserta

»Disleksiki smo kot Guliver v deželi palčkov – hiše, ki so jih postavili v tem linearnem svetu, so za nas premajhne. Če hočemo resnično zaživeti in zadihati, si moramo postaviti svojo hiško, v kateri se lahko zravnamo.«

Gregor je mož, oče, amaterski gledališki igralec, lastnik in direktor podjetja, predavatelj in coach s področja prodaje, vodenja in komunikacije in nenazadnje oseba z disleksijo. Ko je obiskoval osnovno šolo, so takšne opisovali še z drugačnimi nazivi motenj. Njegovo vrsto motnje so zaradi težav z branjem in pravopisom največkrat imenovali »polpismenost«, zato so ga želele svetovalne službe po koncu osnovne šole usmeriti v poklic avtoličar.

Ker Gregor nikoli ni čutil pretiranega talenta in ljubezni do avtoličarstva, se je odločil, da nasvete strokovnjakov zanemari in je raje študiral medicino. Končal je medicinsko biokemijo in kljub velikim težavam pri učenju angleškega jezika končal podiplomski študij menedžmenta (MBA) na univerzi v Kansasu.

Zgornji moto o disleksiji večkrat pove svoji 15 let stari hčerki z disleksijo.

Uroš Ferlin, FACT

»Disleksija je kot utrip srca. Bolj kot ji zaupamo in jo slišimo, bolj dela za nas.«

Uroš  je podjetnik, javni govorec in poslovni coach. Sodeluje pri gradnji “novega” poslovnega sveta, v katerem lahko vsak zase in v svojem poslu najde potencial, ki ga ima v sebi. Moč in skrivnost disleksije je odkril pri 39-ih letih, kar mu je odprlo nov svet in dalo nov zagon. Verjame, da je v življenju vse povezano.

Jernej Pangeršič, Microsoft

»Ljudje z disleksijo ponavadi vidijo širšo sliko in bolj holističen pristop. Metaforično gledano morda ne vidijo dreves, vidijo pa gozd in povezave znotraj njega.«

Jernej Pangeršič je na Microsoftu zaposlen kot tehnični specialist za moderno učilnico. Že od zgodnjega otroštva je strasten ljubitelj tehnologije in možnosti uporabe le-te v izobraževanju.

Danijel Mišon, Kazina

»Disleksija je kot ples. Pelje te k odkrivanju sebe in na poti se lahko spotikaš in tudi neskončno uživaš v vsakem gibu, ki steče, ko ga spoznaš in osvojiš.«

Danijel je v plesu našel svoj sanjski poklic, saj ga delo plesnega pedagoga po mnogih preplesanih letih še vedno neizmerno veseli in mu vsak dan prinaša zadovoljstvo. Veselje udeležencev njegovih plesnih vaj ga polni z energijo, da še naprej poučuje in raziskuje ples. Je ponosni član ekipe plesne šole Kazina, kjer med drugim vodi tudi tabore za otroke. Je plesni učitelj z licenco Plesne šole Slovenije in Fakultete za šport ter certificirani inštruktor zumbe. Pravi, da nas ples združuje in popelje v čudovit domišljijski svet.